Zdaj govori Uroš Ocepek v vlogi profesor

»Že zato, ker sem učitelj računalništva, nisem apriori za prepoved.«

»Moram pa še dodati, da se spreminja tehnologija.«

»Sam imam sicer zelo dobre izkušnje s starši, ti dejansko pridejo k meni, ker želimo rešiti nek položaj in želijo dobiti moj vpogled pri težavah.«

»Pomembno mi je, da dijaki vidijo, da sem samo človek, da nisem popoln učitelj, da moje znanje ni v vseh vidikih maksimalno in imam ogromno prostora, da se doizobrazim in najdem neko novo področje.«

»Ja, opažam pomanjkanje motivacije, tudi med učitelji nasploh velja, da včasih delamo preveč za mir, mir v zbornici ali pa pred starši, podobno delajo tudi dijaki.«

»Želim si imeti več motiviranih dijakov.«

»Mislite, da je težava v večini šolah (sploh v Sloveniji), da dijaki nimajo računalništva kot obveznega predmeta v osnovnih šolah.«

»Obstajata dva pola, eni so zelo navdušeni, veliko dijakov pa si ne želi tovrstnih angažmajev, ker jim je samo dovolj mir v hiši, po domače rečeno, želijo petko in to je to.«

»Že zato, ker sem učitelj računalništva, nisem apriori za prepoved, pa ne zato, ker delam promocijo tehnologiji, ampak ker dijaki konec koncev telefone uporabljajo pri pouku.«

»Življenje je zame neke vrste priložnost, da z radovednostjo lahko kaj odkriješ.«

»Predvsem se mi zdi pomembno, da dijakom učitelj prisluhne, da mogoče vidi, kaj so njihovi interesi, da tudi pokaže svojo človeško plat in da najdemo skupni imenovalec.«

»Pogosto grem iz svoje kože, v smislu, da če naredijo neki izziv, jim pokažem in izpolnim obljubo. Tako sem bil pred leti oblečen v Pikachuja, ravno s tem namenom, da sem jih spodbudil.«

»Srečujemo se z izzivi, razumljivo, generacije so drugačne, kot so bile pred leti, ampak se mi zdi, da če imamo vsi neko skupno misijo, da želimo otroku pomagati, potem najdemo pot.«

»Zdi se mi tudi pomembno, da pri ključnih vprašanjih vključuje učitelje pri odločanju, pri spremembah šolstva. Zdi se mi, da pozabljajo na učitelje, da smo na neki način samo izvrševalci neke volje.«